So zavrsuvanjeto na Balkanskite vojni, Makedonija i Makedonskiot narod ne vide nist podobro, nego sprotivno. Dolgogodisniot  Osmanliski gospodar go zamenile novi okupatori, Makedonija bila razdelena na tri dela. Togas se povleceni politickite granici so sto e napravena najgolemata nepravda na Makedonija i Makedonskiot Narod.

        Vednas po doaganjeto na Srbite vo Makedonija, vospostavile nova vlast, formirale opstini i otvorile ucilista  na celo so luge Srbi ili privrzanici na rezimot. Vo Kukurecani prv pretsedatel bil Riste Kitevski. Teskata denacionalizatorska politika prodolzila se do Prvata svetska vojna. Vojnata sto otpocnala vo 1914 god. ne donesla nisto novo za  Makedonija osven nov okupator, Bugarija. I Bugarite kako Srbite so slicna politika. Formirale  opstina vo Kukurecani, pretsedatel bil Nedan Sobevski.

        Po zavrsuvanjeto na prvata svetska vojna, Srbija poftorno ja okupirala Makedonija ija prodolzila asimilatorskata politika sprema Makedonskiot  Narod, obeduvanjeto na Srbi, Hrvati, Slovenci vo Kralstvoto, za Makedonija i Makedonskiot Narod ne doneslo nisto novo. Po rasparcuvanjeto na Kralska Jugoslavija, Makedonija i bila ostavena na Bugarija. Tie si prodolzija so nivnata grozna politika uste po strogo prema Makedonskiot Narod. Za vreme na ovaa posledna okupacija, vo Kukurecani bile formirana opstina i uciliste. Za uciteli i rakovoditeli bile doneseni luge od Bugarija. Kukurecanci se sekavaat na Slavko Gorgiev za kmet na seloto.

        Od 1941 do 1944 god. opstina Kukurecani bila sostavena od selata: Mogila, Trn, Karamani, Dolno Orizari, Oblakovo, Sekirani i Lisolaj. So kapitulacija na Bugarija, Bugarskite institucii vo seloto se rasturile.

        Prviot Narodnoosloboditelen odbor vo Kukurecani bil formiran vo Avgust 8 1944, za prv pretsedatel bil izbran Nikola Nikolovski, sekretar Misko, Boris Karanfilovski, Bogoja Gesovski, Lazar Neskovski, Bose Nestorovski, Spase Popovski, Blaze Camurovski i Ilija Neskov.

        Prviot Mesten Naroden Odbor e formiran vo Noemvri 27 1945 god. Pretsedatel na Mesniot Naroden Odbor od 1946 – 1948 god. bil Lazo Neskovski, 1948 – 1949 god bil Kiro Razmovski, 1950 – 1952 god. bil Tome Neskovski, 1952 god. bil Nikola Nikolovski. Dodadeni sela na Mesniot Naroden Odbor bile: Gorno Orizari, Dragarino, Krklino, Snegovo i Rastani. Vo periodot od 1955 god. do 1965 god. Opstina Kukurecani pretstavuvala pogolem opstinski centar vo koe bile v’kluceni 20 sela. Beranci, Gabalavci, Dragarino, Dragozani, Karamani, Krklino, Lisolaj, Lopatica, Mogila, Novo Zmirnevo, Staro Zmirnevo, Oblakovo, Radobor, Sekirani, Dolno Srpci, Strezevo, Trn, Crneec i Crnobuki.

        Mart 22 1965 god. Socijalisticka Republika Makedonija e podelena na 23 Opstini i so toa  Kukurecani pripadna vo sobranieto Opstina Bitola.

Zadrugarstvo vo Kukurecani

        Prvite luge sto imale kooperaci (prodavnici) bile: Vele Bakalovski i Blaze Josifovski ( Kozinkarovski), drugite potrebi Kukurecanci gi obezbeduvale vo pazarni denovi vo Bitola. Za vreme na Bugarskata okupacija od 1941 – 1944 god. Bugarite pravele razni obidi za zblizuvanje so naselenieto. Edna od takvite akcii bila dodeluvanje zemjodelska penzija na nekolku mina od seloto. Na 11 Juni 1942 god. za prv pat vo Kukurecani bil donesen Kombajn i na 18 istiot mesec se izvrsila  demonstracija na vrsacka so Kombajn vo seloto.

Selska Rabotna Zadruga “Stavre Camurovski”

        Formirana vo 1947 god. i sprema podatocite od Mart 31 1949 god. vo  S.R.Z. clenuvale 177 domakinstva so 1346 clenovi. Imala zemja 1283 hektari, 205 volovi, 72 kravi, 99 konji i mazgi, 3911 ovci i 164 plugovi. Vo 1953 god. zdrugata bila oficijalno likvidirana. So zadrugat do 1964 god rakovodele: Nikola Nikolovski, Kiro Razmovski i Tirco Serovski.

        Zemjodelska Zadruga “Zlaten Srp” bila logicno prodolzenie na rabotata zemjodelska zadruga. Vo 1964 god. za upravitel na zadrugata dosol inz. Ilija Talevski. Vo 1976 god. Zlaten Srp od Kukurecani vlegla vo sostavot na Zik Pelagonija Bitola.

Zdrastvo i Zdrastvena Zastita

        Se do 1957 god. zitelite na seloto barale razni nadrilekarski pomos kaj bajacki, kusaci, gledaci i drugo. Poznati nadrilekari bile Gjurga Kociska, Trajana Derimackovska, Ristana Kociska (Sterjovska), tie na bolnite im baele od veter, pocudiste, zauski i drugo.

        Zdrastvenata ambulanta za prv pat proraboti vo 1957 god. so prviot lekar Dr. Dusko Nikolovski, rabotel se do 1960 god.  go zamenil Dr. Jani Dimulkovski koj se zadrzil samo 6 meseci. Vo 1961 god za lekar bil naznacen Dr. Jovan Avramovski. Prema potrebite na zitelite za zdrastvenost, bila izgradena novata denesna zdrasvena ambulanta vo 1962 god. a vo upotreba bila predadena vo 1964 god. Od 1963 – 1966 god. lekar bil Dr. Slavko Kotevski, a od 1966 – 1969 god. Dr. Dragi Stojkovski.

Veternarna Sluzba

        Veternarnata stanica e osnivana 28 Noemvri 1956 god. so odgovornost, da gi prevzeme site veternarni merki na podracjeto na opstina Kukurecani i da  void borba za suzbivanje na site pojavi na zarazi bolesti kaj dobitokot. Prv upravitel bil Avram Avramovski a negov zamenik bil Trajan Angelkovski. Od 1963 god. za upravitel bil naznacen Stojan Gosevski diplomat veterinar, dva veternarni tehnicari Petar Hristovski i Boris Todorovski (Masalkovski), financija i knigovotstvo void Menka Tanevska.

Komunalni Zafati

Za prv pat vo seloto potekla elektricna struja vo 1959 god. So voda naselenieto se nabavuvalo od domasnite bunari i od selskite cesmi i bunari, no vodata sekogas bila problem i za toa zielite se organizirale za izgradba na vodovod. Odborot koj go sostavuvale: Flore Masalkovski, Borko Korunovski, Bogoja Sulevski, Boris S. Masalkovski Atanas Gulevski i Simon Kociski, zaedno so pomos od zitelite go resile i toj problem, taka da vo Maj 5, 1978 god. vodovodot bil sveceno pusten vo rabota.

Priklucuvanjeto vo avtomatska centrala na PTT. (posta) Bitola,bilo izvrseno vo 1980 god. so koj akt se resil telefonskiot problem.

Selskite patista bile griza na zitelite od seloto. Zaednicka akcija na Kuurecanci se popravale i popesocuvale patistata niz seloto i poleto.

Mladinska Organizacija

       Mladinskata organizacija broi 200 clenovi. Taa prevzemala ucestvo vo site lokalni, republicki ili sojuzni, davajki znacaen pridones. Kulturno, zabavno i sportsko ziveenje vo seloto e mladinskata organizacija. Pokraj organiziranjeto na festival na narodni pesni, se organizirale koncerti na narodni i zabavni melodii, se izbira ubavica na seloto, sportist na godinata, od 1988 god se izbira i najdobar zemjodelski proizvoditel. Ovaa tradicionalna manifestacia narecena “Sina Vecer” stanala mnogu popularna. Za 1985 god ubavica na seloto bila Dobrinka Masalkovska, a sportist na godinata, Mende Stefanovski. Vo 1986 god ubavica na seloto bila, Anita Camurovska, a sportiest, Ilco Kalevski, a najdobar mlad zemjodelec, Vasko Samardjiovski.

     Rakovodstvo na Mladinskata organizacija bila od slednite aktivisti:Stojan Korunovski – pretsedatel, Blagoja Georgievski – sekretar, Anica Anevska – blagajnik, Trajce Talevski, Boris Laziovski, Zoran Gesovski, Vasko Karanfilovski, Lupco Kociski , Saso Stojkovski, Pece Karanfilovski i Nikolina Gesovska

Opstestveno -  Politicki Organizacii

Mesna Zaednica

     Mesnata zaednica e formirana vo 1966 god. so zadaca da gi sugleduva objektivno i realno interesite na zitelite na seloto i da potkrenuva inicijativa i akcii za razresavanje na razni problemi.  Vo sostavot na Mesnata zaednica se: 

Neskovski Peco    -  pretsedatel

Bogoevski Petar   -  sekretar

Josifovski Cane    -  blagajnik

Sobevski Stevo

Jovcevski Alekso

Velevski Tode

Serovski Vasko

Korunovski D. Trajan

Popovski Tode

Gesovski Trajan

Neskovski Boris