Osum kilometri od Bitola na patot za Demir Hisar i Kicevo, se naoga seloto Kukurecani. Iako za postoene na naselbata na ova podracje ima uste od Antickiot period (Tumbe sred selo) kade e odkriena Anticka nekropola, grobovi i Rimski moneti, imeto na seloto za prv pat se spomnuva vo XV vek vo posirnite popisni defteri broj 993 I 998 od 1468 godina.Spored nif, seloto Kukurecani broelo 150 semejstva, osum nezeneti, tri vdovici ili v’kupno 161 semejstvo.
Za imeto na seloto Kukurecanci imaat svoe predanie. Vo Tursko vreme vo seloto gospodarel Osman-Beg. Toj so negoviot bel konj i dvajca zaptii krstarel niz poleto i gi nadgleduval argatite na nivite. Od brzinata so koja minuval niz poleto se krevalo prasina po patot po sto site go prepoznavale Osman-Beg. Nekolku dena ednopodrugo Begot ne se pojavil vo poleto i argatite se zacudile no slusnale deka beliot komj na Begot mu se razbolel. Begot gi sobral selanite, im soopstil deka negoviot konj se razbolel i pobaral nekoj sto mozel da go izlekuva. Toj sto ke go izlekuva ke go nagradi 10 tovari zito, no ako ne go izlekuva glavata ke mu otide. Se javil nekoj iznemosten starec, uporen i resitelen so misla ako ne uspeam da go izlecam konjot, ke se kurtulam od makite, no ako go izlecam konjot, so 10 tovai zito ke gi obezbedi so hrana fnucite.
Otidol nad seloto i sobral Kukurek (sprez) i go zasprezil konjot pod gusata. Drugiot den konjot stanal i pocnal da jade i po nekolku dena Begot poftorno pocnal da se seta niz poleto. Go nagradil starecot, a vesta za cudotvorniot lek sto go upotrebil starecot, nabrzo se prenesla i vo okolnite sela. Nekoj zapocnale da doagaat od sosednite sela za da sobiraat od lekovitoto rastenie. So dodavanjeto na imeto na rastenieto i imeto na zitelite od seloto, se dobilo imeto na seloto “KUKURECANI”
Kukurecani e povrzano so zeleznicka linija Bitola – Skopje. Na tri kilometri od seloto se naoga zeleznickata stanica “Nikola Karev”.
Vo postaro vreme imase nekolku izvori – cesmi od koj seloto se snabduvase so voda za pienje, Skubejca, Prdla, Sredna cesma, Rizmanica, Sv. Nikola (Asanica). So voda naselenieto se snabduvalo i od bunari koj gi ima skoro vo sekoja kuka, no imalo i selski bunari, Minoec, Popoec, Strckaroec i Basoec.
Vo 1978 god. e izgraden vodovod, so koj naselenieto dobi golemo olesnuvaje za domasni potrebi.
Najstarite pisuvani podatici za naselenieto od Kukurecani datiraat od XV vek vo opsirnite popisni defteri od Turskiot period, smetani za verodostojni. Spord niv brojot na hristijanski semejstva vo XV vek bil 161 so 770 ziteli, ova zboruva deka po prvite godini po paganjeto na Makedonija pod Tursko ropstvo, vo Kukurecani ziveelo celosno Hristijansko naselenie.Od 19ot. i pocetokot na 20ot. vek. ima poveke zapisi za brojot na zitelite vo seloto. Vo 1891 god. imalo 91 semejstvo, vo 1897 god. imalo77 kuki so 647 ziteli, vo 1900 god. imalo700 ziteli, a vo 1905 god imalo 656 ziteli.
Toponomija na Kukurecani
(poznati mesta niz seloto i poleto)
Bel Kamen – go dobil imeto po toa sto tuka imalo porano golem znamenet bel kamen.
Bozdo Kladence – na toa mesto imalo kladence okolu koe imalo mnogu bozje.
Bujni Kamenje – go dobilo imeto po toa sto na toa mesto imalo mnogu kamenje, ednododrugo (bujni)
Visoj – toa mesto go dobilo imeto po toa sto bilo povisoko od negovata okolina.
Vranga – go dobila imeto po toa sto toa zemjiste bilo kupeno za edna vranga (Francuska zlatna para)
Garvan – go dobilo imeto po toa sto na toa mesto imalo dosta drvja na koi se sobirale i tuka se razmnozuvale gavrani.
Gorni Livadi – go dobile imeto po toa sto od site drugi livadi koi se na atarot na s. Kukurecani ovie livadi se najbliski do seloto, odnosno pogore.
Glogo – ova mesto e karakteristicno po toa sto tuka rastelo rastenieto glog, iako cesto pati go kornele toa povtorno izniknuvalo od dlabokite koreni.
Dabo – na ova mesto rastelo drvoto dab I bilo edinstveno vo okolinata, na atarot na seloto.
Diskojca – go dobilo imeto po sopstvenikot na ova zemjiste
Dolni Drum – go dobilo imeto na patot (drumot) koj odi paralelno so patot (drumot) od Bitola za Prilep.
Dolgaricka – go dobilo imeto po toa sto toa ritce bilo najdolgo od site ritcinja okolu Kukurecani.
Gorgica – go dobila imeto po sopstvenikot.
Jandreniva – go dobila imeto po sopstvenikot.
Kaldrma – niz toa mesto koe bilo mocurlivo minuval pat koj bil dosta kalliv i tesko se minuval, pa zatoa toj bil posipan so cakal i bil nareden so kamenje, odnosno kaldrma.
Krklinski livadi – go dobile imeto po toa sto granicele so atarot na selo Krklino.
Krusa – go dobilo imeto po toa sto na toa mesto imalo drvo krusa.
Ledina – na toa mesto imalo golema povrsina izrasnato treva, odnosno bilo zabazdeno, zaledineto.
Krusi ralo – ova mesto go dobilo imeto po toa sto vo Tursko vreme nekoj orac orajki si go skrsil svoeto ralo.
Maglo livada – go dobilo imeto po sopstvenikot.
Mali rid – go dobil svoeto ime po toa sto toj rid bil najmal vo sporedba na drugite vo atarot na Kukurecani.
Mlaciste – go dobilo imeto po toa sto toa mesto bilo postojano vlazno od podzemnite void (mlako)
Mrtvica – go dobila imeto po toa sto toa zemjiste se naogalo pokraj edna rekicka (mrtvica) koja nemala istek vo druga reka.
Precno patce – ova zemjiste go dobilo svoeto ime po toa sto se naogalo okolu patce koe odelo paralelno so pogolemiot pat, odnosno dolni drum.
Rizmanica – ova zemjste se naoga okolu cesmata rizmanica a taa bila izgradena od nekoj si Rizman.
Saitica – go dobila imeto vo turskiot period po sopstvenikot na zemjisteto (Sait).
Slatina – go dobilo imeto po toa sto zemjisteto bilo posno, slatinlivo.
Srdni livadi – go dobile imeto po toa sto se naogale vo sredinata, pomegu drugite livadi.
Samardji ornici – go dobilo imeto po sopstvenikot.
Slepopatce – go dobilo imeto po toa sto se naoga od dvete strain na edno patce koe ne izleguva na drug poglaven pat.
Sipanjco trlo – go dobilo imeto po toa sto tuka imalo izgradeno trlo kade se lekuval eden buluk ovci zaboleni od sipanici.
Strackaro sonjica – toa e sojnicavo mesto na imotot na semejstvoto Strackarovci.
Reciste – go dobila imeto po edna rekicka suvodolica.
Ramnina – ramna povrsina na ridot.
Reka – zemjisteto okolu koritoto na rekata Semnica.
Turska livada – golema povrsina pod treva koja bila sopstvenost na begot.
Crkviste – go dobilo imeto po toa sto porano na toa mesto imalo izgradeno crkvi.
Crobocki pat – go dobilo imeto po zemjisteto koe bilo od stranite na patot sto vodel kon selo Crnobuki.
Karamanski pat – go dobilo imeto zemjisteto sto bilo od stranite na patot sto vodel kon selo Karamani.
Sulej nivje – go dobile imeto po sopstvenikot.
Rvenice – zemjisteto okolu edno bunarce (rvenice) na patot kon rekata Semnica.
Seloto Kukurecani – negoviot atar granici so atarite na selata Dragarino,Crnobuki, Mogila, Karamani, Krklino.
Spisok na Ilindenci
Barakovski Tale Mihail
Drogriski Cvetko Kosta
Josifovski Josif Donco
Kociski Riste Ilija
Masalkovski Mitre Gorgi
Spisok na ucesnici vo NOV i narodnata revolucija od
Kukurecani
Bakalovski Vane
Bakalovski Jordan
Belokozovski Trajan
Vasilevski Alekso
Vasilevski Krste
Veljanovski Krste
Gesovski Petre
Gulevski Atanas
Gulevski Lube
Derimackovski Boris
Derimackovski Vane
Dimovski Bosilko
Dojcinovski Naum
Drogriski Kire
Gorsevski Bogoja
Gorsevski Vidan
Gorsevski Peco
Ivanovski Bogoja
Ivanovski Dimitrija
Jankovski Boris
Jovcevski Stojce
Kalevski Dimko
Karanfilovski Alekso
Karanfilovski Trajan
Kitevski Kiro
Kociski Bogoja
Kociski Vangel
Kociski Filip
Krklinski Blaze
Krklinski Boris
Krklinski Todor
Korunovski Alekso
Korunovski Branko
Lavcanski Veljan
Lisolajski Blaze
Maglovski Naum
Maglovski Slavko
Masalkovski Alekso
Masalkovski Boris
Masalkovski Iv. Metodija
Masalkovski Il. Mise
Masalkovski T. Milan
Masalkovski T. Ilija
Nestorovski Angele
Nestorovski Ivan
Neskovski Bogoja
Neskovski Gospodin
Neskovski Srebre
Neskovski Stojce
Neskovski Tome
Nikolovski Nikola
Palikukovski Boris
Razmovski Vangel
Razmovski Kiro
Samardjiovski Vane
Temelkovski Vasil
Temelkovski Peco
Carovski Spase
Carovski Stefan
Camurovski Blaze
Camurovski Vangel
Camurovski Naum
Camurovski Stavre
Casitovski Alekso
Curukovski Alekso
Serovski Boris
Serovski Tirco
Sobevski Goce
Sulevski Bogoja
Copyright kukurecani.com. All rights reserved.