Narodno Praznuvanje, Obicai i Slavuvanje
Naselenieto od Kukurecani redovno gi praznuvalo i gi praznuva praznicite, obicaite i slavite. Osvem Nedela, praznuval i Petok. Na toj den ni pletele, ni vezele, ni perele, nitu pak krpele. Osobeno se praznuvale i pocituvale verskite praznici: Veligden, Gurgovden, Petrovden, Ilinden, Sv. Nikola, Bozik, Vodici I drugi.
Na Vasilica (Suro) e obicaj vo seloto edna grupa na momcinja da se preoblekuva (maskira) vo babari, so prevrteni kozuvi, iskinati alista i maski na liceto odat po kukite i sobiraat pari, rakija, vino, kolbasi i slanina.
Interesni se obicaite za Vodici. Grupa mladi momcina i devojcina odat od kuka vo kuka i peat pesni za domakinot, posakuvaki mu mnogu sreka. So peenje zapocnuvaleuste od vlezot na dvorot.
Domakini, Dimjanine
ako spies razbudise
ako pies veseli se
veseli gosti ti dojdoa
vesel aber ti donesoa
Domakinot i domakinkata gi pokanuvaat da vlezat vo kukata, pri sto gi pocestuvale so vino, rakija, meze
Ovde drvo stoloito
stoloito granoito
korenjeto poca zemja
a grankite viso nebo
Vo kukata peat pesna i za domakinot:
Krsto, kralo, krstoito
na krsto cedo sedese
krsto pogaca krsese
Krste ti riba jadese
i rujno vino piese
spolaj tebe da docekas
da daruvas Sv. Jovan
Domakinite zadovolni od cesta sto im ja napravile, gi daruvale peacite. Od sobranite pari se kupuvalo Ikoni za nekoj svetec i taa se daruvala na crkvata.
Na Eremija (13 Maj) devojkite i zenite pravele crepni. Sobrani vo grupi vo tekot na rabotata ja peele ovaa pesna.
Porucaj Stojko porucaj
esensko blago sirenje
duri da stasa rucekot
rucekot perja drobeni
A decata so zvonci i klopotarci (pred zajdisonce) odele po nivite i bafcite, stalata i plevnite, po vizbite od kukite peeki:
Begajte zmii i smokovi
ete go Eremija
so rgosana sabja
so raskapano konjiste
Ima obicai sto se povrzani i so obicai na poleto.
Boga moli siraceto
da zarosi sitna rosa
da obrosi beriketot
da se storat r’zite do stozerite
pcenicata do pojasot
Veridba (Svrsuvacka)
Obicaite okolu svrsuvackata (veridbata) i svadbite, dolgi godine se neguvale i prenesuvale od generacija na generacija. Denes, iako se dosta izmeneti, vo osnova, mnogu interesni momenti se zadrzani. Otkako momceto ili devojkata stasaat za zenenje, mazenje, roditelite prevzemaat inicijativa za odbiranje na bracen sopatnik. Takvata obvrska mu ja doveruvale na strojnik (svodnik), blizok pocituvan rodnina ili prijatel. Na strojnikot mu se kazuvala namerata i zelbata na familijata. Koga ke se postignela nacelna soglasnost megu roditelite, se odreduval denot za zaednicka sredba i viduvanje, obicno vo gradot. Tuka za prv pat se sretnuvale momceto i devojkata a roditelite se dogovarale za veridbata (strojot) na mladite. Na sredbata obicaj bilo idnite svatovi da zemat eden leb i da se obidat da go prekrsat na polovina. Onaj sto ke go otkrsel pogolemiot del, se smetal so pogolema sreka. Istiot den idnite svatovi vo prisustvo na srojnikot, se dogovarale za kolku pari ke platat za nevestata. Dogovorot bil zetot da plati vo zlatnici – napoleoni.
Po prvoto viduvanje, se razmenuvale rauni, zetot p prakal na nevestata buket cveke i ogledalce, dodeka svekorot i svekrvata, kiska cveke, prsten, cesle i nakit.
Vo raunot od kaj nevestata se prakalo del od ceizot, a na zetot kiska cveke, prsten, bela futa i po eden dar za ostanatite vo kukata. Na opredeleniot den za veridbata vo kukata na nevestata pristignuvale tatkoto na zetot, zetot, postariot dever i starosvat. Togas se pokanuval i svestenikot vo seloto, pred nego gi prasuvale mladite dali sakaat da stapat vo brak. Interesno e da se odbelezi, vo mnogu slucaevi se do toj den mladite ne se poznavale i nemale drug izbor osven da se soglasat. Tatkoto na nevestata pocnuval da gi cesti gostite i na ovaa sredba se dogovoruvale za svadba.
Svadba
Eden den pred svadbata (vo sabota) stariot svat i maliot dever ( dete od 5 – 12 god.) so karta polna so vino nakitena so bosilok i cveke, pandelki i monist, odele od kuka vo kuka da gi kanat zitelite od seloto za na svadba. Se kanele site, bez razlika dali se roda. Tamu kade ke se izpraznela kartata so vino, domakinite ja dopolnuvale.
Vo sabotata navecer zapocnuvala veselbata, taka narecena “Zvanica”. Se igralo, se peelo kasno vo nokta, dodeka, numkoto pravel venec za nevestata od lozovi pracki ukraseni so cveke i bosilok, a a zenite peele:
Svilaj numko tri zeleni venci
prvi venec od bela loznica
vtori venec od bela pcenica
treti venec od ran bel bosilok
toj sto mie od bela loznica
da go frlime vo svekrovo lozje
toj sto mie od bela pcenica
da go frlime vo svekrova niva
toj sto mie od ran bel bosilok
da go frlime vo momina gradina
Stom bil izgotven venecot za nevestata, zapocnuvalo bricenjeto na zetot. Vo bricenjeto ucestvuvale, numkoto, stariot dever, stariot svat i maloto deverce, a zenite i devojkite peele:
Trendafil cuti karanfil kapi
majka go beri vo bela marama
sestra go nosi vo beli pazuvi
ke go isfrli vo beli Vardar
sekoja vecer slana mi pagase
a junak slana ne go uslanuvase
ovaa esen slana ne mi panda
a junak mi go slana uslani
Po bricenjeto na zetot se zamesuvala svakata (pogaca nasarena so bonboni) peeki:
Zaseala gorska erebica
so krilata belo brasno
da zamesi moma bela svaka
svaka mi se mosne verno moli
oj cupinja, junak od rodnini
ubavo mene zamesete
oti ke odam tugo selo
tugo selo, tuga kuka
da ne mi se sega bijat
moja sega vasa sramota
vecerta se veceralo kaj zetot
Naredniot den, nedela, se podgotvuvale pajtonot i konjite i se trgnuvalo po nevestata so svirkite i tapanite peeki pesna:
Aj so zdravje kiteni svatovi
sto pojdovte, sto i eden da se vratite
Pristignuvajki kaj nevestata, svatovite go precekuvaat zetot peeki mu pesna:
Zetosino kisko bosilkova
kade odis kade kona moris
mome se stori gorska erebica
mi preleta gore planinata
Vleguvajki vo kukata na nevestata, se peelo:
Red po redum kiteni svatovi
red po redum numkoto na cello
Otkako ke sednele svatovite, se zapocnuvalo so pocestuvanje. Nevestata ja daruvale svekrvot, svekrvata i ostanatite rodnini peeki pesnata:
Vlegla zmija vo svekrevo kese
sto mi frla so zolti altani
daruvaj svekre ne dumaj se
Po daruvanjeto na nevestata, sestrata na nevestata (sveskata) go zakituva zetot so cveke na dzepot, a potoa mu udirala slakanica. Zetot ja daruval so cador a potoa gi daruval i brakata na nevestata so cevli. Po zavrsuvanjeto na daruvanje, stariot dever vleguva vo sobata kaj nevestata da i gi odnese cevlite sto i gi kupil svekorot po poracka. Na vlezot od sobata go precekuvale drugarkite na nevestata, barjki mu otkup (pari) za nevestata, peeki pesnata:
Sto stoite dva devera
dva devera dva gavola
sto stoite sto cekate
vasa snaa ugotvena
Potoa stariot dever ja zema nevestata, a stariot svat go zema cejzot, no i tuka se baralo otkupnina. Trgnuvaat svatovite so nevestata i pred da se upatat kon kukata na zetot, trojca mustuldzii na konji gi izvestuvaat domakinite za doaganjeto na nevestata. Vo dvorot se palelo ogan i mustuldjiite so konjite vrtele okolu oganot peeki pesna:
Oblak dojde zvezda ne donese
ostanala zvezda na livadi
da nabere treva detelina
da narani konja na numkoto
da narani konja na deveri
Mustuldjiite ja zemale samijata na svekrvata i se vrakale kaj drugite svatovi koj pristignuvale kon kukata na zetot peeki pesnata:
nelepeti Kalo netrepeti
ke pobara svekor corapi
svekrvata kosula
Pred nevestata se noselo masko dete, rodnina na zetot, go daruva so corapi so jaboka i kostenje. Nevestata bila precekana od svekrvata koja sedela na stol, razmenuvale darovi a prisutnite ja gorele samijata na svekrvata. Po zavrsuvanjeto na site ovie raboti se trgnuvalo vo crkvata na vencavanje. Po patot i peele pesna na nevestata:
Oj nevesto falena galena
kade si go junak videla
ti do nego sto si zastanala
Po vencavanje, veselbata prodolzuva, kaj zetot se veceralo od jadenjeto sto go podgotvile sekoe semejstvo za taa prigoda nareceno “poklon”. Deverite zemale del od najdobriot poklon, vecer, i od toa tie zaedno so zetot i nevestata vecerale.
Svadbata prodolzuva vo ponedelnikot. Ako nevestata bila cedna (cesna) se palelo ogan utroto i se pijalo topla rakija. Se noselo i kaj bliskite rodnini i kaj tatkoto na nevestata za da mu se prenese dobrata vest za cednosta na nevestata. Na svatovite – glasnici im se davale kokoski ili jagne nakiteno so pari. Svadbata traela do vecerta vo ponedelnikot.
Praznik, Slava na Kukurecani
Po izgraduvanjeto na crkvata Sv Nikola vo 1868 god.zitelite na Kukurecani doagale redovno na bogosluzba vo nea. Praznik ili slava na seloto e Sv. Nikola leten (talalej) 2, Juni. Na toj den vo seloto ima naroden panagur na koj doagaat luge od sekade. Praznikot go slavat site ziteli na seloto i gosti se site poznati i nepoznati luge. Pokraj slavata na seloto, sekoe domakinstvo si ima svoja kukna slava:
Petkovden Blaze Josifovski
Mitrovden Camurovci, Belokozovci
Sv. Petka Kocistani, Josifovci
Sv. Vrace Neskovci, Casitovci, Kitevci, Palikukovci,
Popovci, Derimackovci
Precista Drogrivci, Korunovci, Ivanovci
Sv. Gorgija Curukovci, Jankovci, Kalevci
Merkurija Gorsevci, Lisolajci
Varvara Razmovci
Sv. Nikola Masalkovci, Karanfilovci, Serovci, Maglovci,
Sobevci, Carovci, Krklinci, Temelkovci,
Jovcevci, Pentakovci, Bakalovci
Pokraj verskite slavi Kukurecanci gi slavat i drzavnite praznici.
Prosveta – Uciliste
Za izgradba na prvoro uciliste vo Kukurecani nema podatoci, megutoa prema iskazuvanjeto na Naum Neskovski do 12ta. god. uciteli vo seloto bile Vanco od Cer i Andon od Prilep. Po prvata svetska vojna uciteli bile: Mila Vazovic, Branislav Ivkovic, Spasoe Ormanovic, Gligorije Njusic, Nikola Malinovic, Todor Rajkovic, Vitomir Ignjatovic. Prvata ucilisna zgrada vo seloto bila izgradena vo 1922 god. Raspolagala so tri ucilnici, edna kancelarija, dva hodnici, prizemje i sprat. Nastavata se izveduvala na Srpski jazik, vo tesna sorabotka so crkovnite vlasti. Casovite pocnuvale i zavrsuvale so “Oce Nas”. Kukurecanci bile prisileni svoeto obrazovanie da go steknuvaat na tug jazik i so isklucivo po rezimski karakter.
Po kapitulacijata na predvoena Jugoslavija vo Makedonija dosle novi okupatori, Bugarite, i tie si donesle nivni, Bugarski uciteli za da go pobugarat naselenieto.
Dekemvri 4, 1944 god. po osloboduvanjeto, za prv pat zapocnalo so rabota osnovnoto uciliste vo Kukurecani so vkupno 159 ucenici. Vo spisokot na uciteli koi prvi ja zapocnale nastavata na osnovnite narodni ucilista, na Makedonski nastaven jazik, pod broj 116 stoi negovoto ime Mihail Nalevski.
Vo ucebnata 1945-46 god. uculisteto go nosi imeto Sv. Kiri i Metodi. Ucebnata 1946-47 god. imalo 187 ucenici od prvo do cetvrto odelenie. Ucebnata 1947-48 imalo 204 ucenici. Vo 1951-52 god. za prv pat raboti so sest odelenia za koi imalo posebni uciteli. 1952-53 god. za upravitel na ucilisteto bil naznacen Aleksandar Stefanovski, koj go vodel i cetvrto odelenie. Za prv pat se nabavile geografski karti na Makedonija i Evropa. Taa godina za prv pat dosol ucitel so ucitelsko obrazovanie, Olivera Gligorova.
Ucebnata 1953-54 god. za prv pat bile formirani dve paralelki vo petto odelenie. Ucebnata 1954-55 god. bila formirana od sesto odelenie, so 299 ucenici od prvo do sesto odelenie. Ucebnata 1955-56 god. ucilisteto preminalo vo sedmoletka so 644 ucenici. Vo ucebnata 1956-57 god. celosno e oformeno osmogodisno uciliste, nareceno osmoletka.Za direkto bil naznacen Cane Skerleski. Vo Oktomvri 10, 1963 god. bila dadena vo upotreba nova i sovremena ucilisna zgrada vo Kukurecani. Vo 1988 god. ucilisteto broi 390 ucenici so vkupno 16 nastavnici, director na ucilisteto e Boris Gesovski.
Kultura i Kulturno Ziveenje
Kulturnoto ziveenje vo seloto se odbelezuvalo vo slaveenje i praznuvanje na verskite praznici. Na tie denovi zitelite od seloto se doteruvale vo najubava obleka i izleguvale na sretselo kade igrale i peele ili gi gledale igraorcite koj poubavo igra. Se do pedesettite godini najpopularen instrument bila Gajdata. Vo seloto gi imalo poveke gajdadzii. Na vakvite slavi se razigruvale nevestite i dodeka tie igrale, svekorite se natprevaruvale koj pogolema para da zalepi na gajdadzijata. Najmnogu se igrale orata: Kucanoto, Beranceto, Nevestinskoto ili Zensko zaraka.
Mladite se zabavuvale na drug nacin, navecer mladite devojk odele na voda po bunarite i cesmite vo seloto, a momcinjata vo grupi se sobirale okolu nif. Posle 1955 god. vo ucilisteto imalo pogolem broj uciteli, taka da pocnalo da se organiziraat dramski, igraorni, rectatorski, sekcii, baletski i slicno. Pocnaa da doagaat sviraci od drugi sela i od gradot, taka da novite instrumenti bile nabrzo prifateni, a sviracite cesto privikuvani za vreme na veselbite.
Dramska Sekcija
Mladite Kukurecanci od sekogas imale sklonost kon dramskite tekstovi. Potvrda za ova se igranite pretstavi. Skoro site generacii posle seesetite godini, pretstavite za igranje gi odbirale tekstovite povrzani so pecalarstvoto. Kukurecani otsekogas bilo selo na pecalbari.
Vo 1973 godina bila obnovena rabotata na dramskata sekcija, pod rakovosdstvo na reziserot Petar Jovanovski, so pomosnikot Dime Josevski. Dramata “Pecalbari” bila prikazana vo seloto, selo Lopatica, Zvan, Demir Hisar i drugi. Ucestuvale: Flore Masalkovski, Fidan Camurovski, Dragi Korunovski, Ljupco Bakalovski, Blagoja Miskovski, Lepa Drogriska, Nada Carovska, Violeta Gesovska, Trajan Josifovski, Peco Carovski, Dragi Grujovski, Vele Gesovski I drugi.
Igraorna Grupa
Igraornata grupa postoela od mnogu porano. Sekoja generacija si imala svoj uspeh vo natprevarite, osobeno vo 1958 god. vo Majskite smotri. Od 1973-74 god. pokazuva golem uspeh osobeno so moderniziranje na disko klubot i so toa ovozmozile uslovi do gostuvaat instrumentalni grupi kako: Bete top, Trn vo oko, Luta visna, Kataklizma, Grom i drugi. Orkestri na narodnata muzika: Vefki Amedov,Lira, Koco Petrovski, Pelagoniski Biseri, Bitolski Konzuli i grugi. Nastapuvale popularni peaci: Nikola Badev, Vaska Ilieva, Aleksandar Sarievski, Jonce Hristovski, Violeta Tomovska, Petranka Kostadinova, Alma Ata, Lepa Lana, Tavce Gravce, Efto Popunovski, Janko Uzunov, Smilja Andonovska, Slacka i Tome Crcevi, Ferus Mustafov, Vidanka Georgievska, Marijana i Rosana, humoristot Ranko Rangelov i drugi.
Popularnosta na Makedoskata narodna Muzika, Kukurecanci gi vozbudi da organiziraat tradicionalen festival na narodni pesni so pejaci – amateri. Festivalot se organiziral po povod denot na borecot, 4ti Juli. Ucestvo zedole ziteli na Kukurecani: Dragi Ivanovski, Svetlana i Gordana Ivanovski, Pece Sotirovski, Silme Drogriski, Silvana i Gordana Vasilevski vo duet, Silvana Neskovska i drugi
Fizicka Kultura, Sport i Razonoda
Kukurecanci nema nekoja posebna trdicija za sportuvanje. Za vreme na verskite praznici se igrale poveke igri: kotka, kuspetel, djitka, celik, comak, klisa, dolga magarica, B’2 i drugi Drugi poznati igri bile: skokanje vo dalecina, triskok, tokmu noze, krevanje tegovi i vreki. Pobednicite bile dosta pocituvani i slaveni niz seloto. Najdobar vo triskok bile: Alekso i Goce Karanfilovski, frlanje kamen bil: Boris Masalkovski, vo krevanje tezina bil: Bogoja Neskovski, koj mozel da podigne so zabi vreka so zito od 70 kila.
Poznati boraci od seloti bile: Dime Popvski, Trajan Svrgovski, Boris Masalkovski i drugi. Kukurecanici so gordos prikazuvaat deka Dime Popovski bil najakiot borac vo okolinata, uste vo Tursko vreme. Za negovata sila znaele i Turcite. Toj mozel da podigne volski ili konjski natovareni koli.
Eden den dosol eden Turcin – pelivan koj gi zaplasuval zitlite i im se zakanuval na zenite. Kukurecanci ne mozele da mu se sprotistavat i se obrnale do Dimeta da izlezi namegdan so Turcinot. Turcinot bil crn i grub, go narekuvale “crna arapina”. Baral covek koj mozel da mu se sprotistavi. Dime go odbival pribidejki bil uzalosten (mu umrel sin pred toa), no koga videl i natamu go maltretira naselenieto, najavil deka ke izlezi namegdan. Ispil eden kobel vino i otisol na sretselo, tamu go cekal Turcinot. Postavile edna roguzina i uslovi za borenjeto. Dime mu rekol na Turcinot “ako go izvadi od ruguzinata, neka pravi sto saka vo seloto, no ako Turcinot izgubi, nikogas poveke da ne se vrati vo seloto”. Borenjeto pocnalo i za kratko vreme zavrsilo, so eden zamaf Dime go potkrenal Turcinot i go tresnal na zemjata od kade toj ne mozel da stani. Togas mu priznal deka do togas nikoj ne go pobedil i deka nikogas poveke nema da se vrati vo seloto.
Vo 1949god. za prv pat se formiral fudbalski klub, so imeto “Lovec”. Inicijator i organizator bil ucitelot Gjorgi Soklevski, a posebna zasluga ima Mise Camurovski. Prvite natprevari klubot gi odigral so selata:Zagorice, Bac, Topolcani, Krivogastani, Lopatica i drugi. Sostavot na igracite bil: Kire Popvski Milan Korunovski, Alekso Svrgovski, Alekso Karanfilovski, Kiro Drogriski, Cane Drogriski, Boris Masalkovski, Kiro Godevski, Ordan Liskovski, Bogoja Drogriski, Aleksandar Nestorovski I Boris Godevski. Prvo se patuvalo so konjski koli, velosipedi, a nekade i peski, a koga zadrugata “Stavre Camurovski” nabavila kamion, uslovite se podobrile.
Pokraj fudbalot, drugi sportovi bile: odbojka, sah, skok vo dalecina i drugo. Narednita generacija pocnala da igra posovremen fudbal i tehnicki isdoteran. 1957 – 58 god. bil formiran nov klub bod ime “Mladost”. Dva fudbalski klubovi za Kukurecani bilo gordos i go zgolemilo popularnosta na fudbalot. Vo 1962-63 god. od dvata fudbali e formiran edenso imeto “Svetlost”. Se igralo vo mosne silna konkurencija i vo narednite godini, a osobeno vo 1983-84 god. go postignal najgolemiot uspeh. Sostavot na igracite na Svetlost bil:Ilco Kalevski, Vlatko Serovski, Zoran Sulevski, Zlatko Palikukovski, Ivo Laziovski, Lube Belokozovski, Blagoja Gesovski, Mendo Stefanovski,Heston Karcevski, Vlade Palikukovski, Peco Drogroski, trenjer: Trajan Lavcanski.
Copyright kukurecani.com. All rights reserved.